Hranilne snovi, ki morajo sestavljati primeren obrok še bolj pod drobnogledom
Beljakovine
Imamo beljakovine živalskega in rastlinskega izvora in so sestavljene iz aminokislin. Vseh aminokislin (esencialne, ki jih telo ne proizvaja in neesencialne, ki jih telo proizvaja samo) je dvajset. Pes jih lahko sam proizvede le deset. Zato mora manjkajoče nujno zaužiti s hrano. Saj so aminokisline osnovni gradniki beljakovin. Potreba po beljakovinah je odvisna od starosti in aktivnosti psa. Odraščajoči psi, delovni psi in breje psice jih potrebujejo več kot ostali.
Beljakovine pomembno vplivajo na sestavo tkiva in telesnih tekočin. Dlaki in koži dajejo lep in zdrav videz.
Živalske beljakovine najdemo v mesu in mlečnih izdelkih, rastlinske pa v raznih vrstah žitaric, vendar teh pes ne bo prebavil tako temeljito kot mesnih.
Maščobe
Maščobe so sestavljene iz različnih maščobnih kislin in so pomemben vir energije (omega 3 in 6, linolejska kislina...). Ločimo nasičene in nenasičene maščobe. Slednje so še zlasti pomembne za presnovo in kožo in so nepogrešljiva sestavina hormonov.
Nasičene maščobe oskrbujejo organizem z energijo, nenasičene pa poskrbijo za lepo dlako in zdravo kožo.
Najdemo jih v mesu, ribah in rastlinskih oljih, recimo v sončničnem, repičnem in olivnem olju.
Ogljikovi hidrati
S tem imenom označujemo enostavne in sestavljene sladkorje. Med ogljikove hidrate poleg jedilnega, mlečnega, grozdnega in sadnega sladkorja prištevamo tudi rastlinsko balastno snov celulozo in škrob, kot pravimo kompleksnim sladkorjem.
Ogljikovi hidrati igrajo pomembno vlogo pri preskrbi z energijo. Celuloza je za pse skoraj neprebavljiva, ker pa je vlaknata snov, pospešuje delovanje črevesja.
Ogljikove hidrate najdemo v krompirju, rižu, testeninah in zelenjavi.
Minerali
kalcij krepi kostno sestavo in trdnost (meso, mlečni izdelki)
železo je sestavni del hemoglobina; pospešuje presnovo energije (jajca, meso, žitarice, zelenjava)
jod v majhnih količinah koristi delovanju ščitnice (zelenjava, morska sol, ribe, mlečni izdelki)
kalij pospešuje prenos živčnih dražljajev in pretok telesnih tekočin (meso, mlečni izdelki)
baker je sestavni del hemoglobina; nepogrešljiv za nastanek železa v telesu (meso, kosti)
magnezij ter fosfor krepita zgradbo kosti in zob (žitarice, zelenjava, kosti), fosfor (meso, kosti)
mangan in cink pospešujeta presnovo maščob ter urejata prebavo (meso, žitarice)
selen podpira delovanje vitamina E (meso, ribe, žitarice)
Beljakovine
Imamo beljakovine živalskega in rastlinskega izvora in so sestavljene iz aminokislin. Vseh aminokislin (esencialne, ki jih telo ne proizvaja in neesencialne, ki jih telo proizvaja samo) je dvajset. Pes jih lahko sam proizvede le deset. Zato mora manjkajoče nujno zaužiti s hrano. Saj so aminokisline osnovni gradniki beljakovin. Potreba po beljakovinah je odvisna od starosti in aktivnosti psa. Odraščajoči psi, delovni psi in breje psice jih potrebujejo več kot ostali.
Beljakovine pomembno vplivajo na sestavo tkiva in telesnih tekočin. Dlaki in koži dajejo lep in zdrav videz.
Živalske beljakovine najdemo v mesu in mlečnih izdelkih, rastlinske pa v raznih vrstah žitaric, vendar teh pes ne bo prebavil tako temeljito kot mesnih.
Maščobe
Maščobe so sestavljene iz različnih maščobnih kislin in so pomemben vir energije (omega 3 in 6, linolejska kislina...). Ločimo nasičene in nenasičene maščobe. Slednje so še zlasti pomembne za presnovo in kožo in so nepogrešljiva sestavina hormonov.
Nasičene maščobe oskrbujejo organizem z energijo, nenasičene pa poskrbijo za lepo dlako in zdravo kožo.
Najdemo jih v mesu, ribah in rastlinskih oljih, recimo v sončničnem, repičnem in olivnem olju.
Ogljikovi hidrati
S tem imenom označujemo enostavne in sestavljene sladkorje. Med ogljikove hidrate poleg jedilnega, mlečnega, grozdnega in sadnega sladkorja prištevamo tudi rastlinsko balastno snov celulozo in škrob, kot pravimo kompleksnim sladkorjem.
Ogljikovi hidrati igrajo pomembno vlogo pri preskrbi z energijo. Celuloza je za pse skoraj neprebavljiva, ker pa je vlaknata snov, pospešuje delovanje črevesja.
Ogljikove hidrate najdemo v krompirju, rižu, testeninah in zelenjavi.
Minerali
kalcij krepi kostno sestavo in trdnost (meso, mlečni izdelki)
železo je sestavni del hemoglobina; pospešuje presnovo energije (jajca, meso, žitarice, zelenjava)
jod v majhnih količinah koristi delovanju ščitnice (zelenjava, morska sol, ribe, mlečni izdelki)
kalij pospešuje prenos živčnih dražljajev in pretok telesnih tekočin (meso, mlečni izdelki)
baker je sestavni del hemoglobina; nepogrešljiv za nastanek železa v telesu (meso, kosti)
magnezij ter fosfor krepita zgradbo kosti in zob (žitarice, zelenjava, kosti), fosfor (meso, kosti)
mangan in cink pospešujeta presnovo maščob ter urejata prebavo (meso, žitarice)
selen podpira delovanje vitamina E (meso, ribe, žitarice)
Vitamini
vitamin A je dober za boljši vid, zdravo kožo in sluznico; krepi celotni imunski sistem (temnozelena listnata zelenjava, rumena zelenjava in sadje)
vitamini B-kompleksa uravnavajo hormonsko presnovo; za zdravo živčevje, mišičevje, kri in kožo; krepijo celoten imunski sistem (drobovina, grah, špinača, ribe, mleko)
vitamin C krepi imunski sistem, vezno tkivo kosti in zobe (agrumi, krompir, paradižnik, paprika)
vitamin D3 je dober za kosti, hrustanec, ledvice (ribje olje, rumenjak, obogateno mleko; tvori se v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi)
vitamin E pospešuje presnovo maščob in vitaminov; krepi obrambno sposobnost celic in poveča plodnost (rastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jajčni rumenjak, margarina, stročnice)
Balastne snovi ali vlaknine
naj bi obsegale 5% celotne prehrane psa. So neprebavljivi deli rastlin vendar spodbujajo prebavo, preprečujejo drisko, napenjanje in skrbijo za izločanje škodljivih snovi.
Najdemo jih v žitaricah in zelenjavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar